 |
| Ivan Cankar |
Ivan Cankar se je rodil v hiši Na klancu 141, kot eden od dvanajstih otrok obrtniško-proletarske družine. Leta 1882 se je vpisal v osnovno šolo na Vrhniki, leta 1888 pa na ljubljansko realko. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z Murnom, Kettejem in Župančičem. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji Vrtec in reviji Ljubljanski zvon.
Po maturi, ki jo je opravil leta 1896, je odšel na Dunaj študirat tehniko. Kmalu se je prepisal na slavistiko. Po odhodu z Dunaja je živel v Sarajevu, pozneje pa se je dokončno preselil v Ljubljano.
Leta 1907 je bil na listi socialnodemokratske stranke kandidat za državnega poslanca, vendar ni bil izvoljen. Kljub volilnemu neuspehu je politično udejstvovanje nadaljeval v obliki razprav in predavanj (med katerimi številna v Trstu), najbolj znano predavanje pa je imel leta 1913 v Ljubljani, z naslovom Slovenci in Jugoslovani, v katerem se je zavzel za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo, je bil obsojen na sedem dni zapora. Novembra 1915 je bil vpoklican k vojakom v Judenburg na avstrijskem Štajerskem. Zaradi bolezni je bil oproščen služenja.
Po daljši bolezni je umrl v deželni bolnici v Ljubljani. Pokopali so ga na ljubljanskih Žalah v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič.
DELA:
Med obsežnejšimi pripovednimi deli so najbolj znane naslednje povesti
ali/in romani: Na klancu, Martin Kačur, Hlapec Jernej in njegova
pravica. Roman Na klancu je umetniška podoba Cankarjeve družine in
njegove mladosti. Z njim je postavil spomenik svoji materi, kot je sam
zapisal, v bistvu pa gre za prikaz revščine in propadanja našega naroda.
Osem poglavij povezuje zgodba o Francki, zapostavljeni nezakonski
hčeri, ki zraste v skromno dekle in žrtvujočo se mater in ženo. V podobi
brezupnega teka za vozom je Cankar prikazal vso nemoč v boju za boljše
življenje. Vendar zaključek romana ni pesimističen, saj je nakazan tudi
izhod iz brezupa, in sicer v izobraževanju in socialnem prebujanju
ljudstva.
Ta pot pa je vse prej kot enostavna, kot je prikazano v
povesti Martin Kačur. Mlad učitelj idealist se v želji, da bi zaostalo
in zatirano ljudstvo prebudil (izobrazil) sooči z ovirami v podobi
župnika in nadučitelja. Kazensko je premeščen v zakotno vas Blatni dol,
kjer se začne njegova pot navzdol. Po nesreči se mu tudi zakonska zveza
in čeprav ga premestijo na boljše službeno mesto se dokončno zlomi, ko
mu umre še sin.
